Čelist znova

Moški s kovčkom za violončelo je bil spet na vlaku ob 23:52. Zaspal je že na prvi postaji, kot že prej, z eno roko na kovčku, kakor da bi lahko odšel brez njega. Zdaj sem ga videla že štirikrat in še nikoli budnega, in sklenila sem, da nočem vedeti, kje igra. Nekatere stalne sopotnike je bolje pustiti pri miru, naj ostanejo kot vreme.